Zakaj (končno) pišem

Ker sem v poznih večernih urah preiberšpant à la Leone Glembay,
ker besede ne poznajo recesije,
ker sem do sedaj veliko vzela in manj dala,
ker imam občutek, da mi čas in življenje polzita med prsti,
ker se ne morem do sodnega dne "zdraviti" s čokolado,
ker preveč ljubim mesta in opero in sploh vse,
ker mi hermetična zaprtost ne deluje v korist,
ker je čedalje težje najti lepo, berljivo prozo,
ker imam občutek, da ima zame samo to nek smisel,
ker sem kot Postjugoslovanka nagnjena k melodramatičnosti,
ker si vedno želim biti nekje drugje,
ker je tako malo tistih, ki mislijo, kar rečejo,
ker še zmeraj sanjam velike sanje,
ker je nastopil trenutek, ko drugače ne morem več.


This blog is no longer being updated. Please check out Dressful, my new fashion blog.