Wednesday, July 1, 2009

Stvari, ki mi ne gredo iz glave

NATANČNO ENO LETO NAZAJ sem se s kolesom vsak večer, ko sta se polegla močno sonce in sopara, vozila na Rožno ulico opazovati moj najljubši ljubljanski lestenec; za kanček bolj dražesten je od ostalih, ker se ga da videti samo takrat, ko njegovi lastniki na stežaj odprejo okno in odgrnejo zaveso, klasičen primer tega, da moraš biti na pravem mestu ob pravem času. Po naključju se slabo minuto stran nahaja še en lestenec, modernejši in predvsem glomaznejši, vendar zelo v sozvočju z vsem, kar ga obkroža, medtem ko za prvega ne bi nikoli ugotovila, da se nekaj tako zelo fensi in staromeščanskega skriva v notranjosti hiše, mimo katere hodim že celo življenje in me nikoli ni pritegnila.

UZROK SMRTI NE POMINJATI lahko gledam samo do tule:



Mislim, da si v življenju do konca ali vsaj v enem kosu nisem pogledala niti enega filma iz jugoslovanskega črnega vala. Grenkejši so od katerekoli visokoprocentne Lindtove čokolade, rada bi jih gledala, analizirala in cenila s srcem, a nismo na isti valovni dolžini. Mi je pa po drugi strani tista scena iz Zbiralcev perja dovolj za vse ostale filme skupaj, pri sebi ji (čisto resno) pravim "Balkan za telebane" in o njej bi se lahko pisali eseji. Pesem? Tista prva, Bida mange romale, ravno toliko kot Đelem, đelem.



V NAŠI HIŠI
so se znašli CD-ji preteklih managerskih koncertov; med TV prenosom zadnjega sem odkrila Juliana Rachlina, ki je v samo nekaj sekundah postal moj najljubši violinist, ljubezen na prvo osminko. Skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija (dirigiral je Evan Christ) je igral Saint-Saënsovo Introdukcijo in rondo capriccioso v a-molu; odkar imam CD, je ne morem nehati poslušati. Ni lepšega od tega, da nepričakovano dobiš posnetek koncerta, ki ti je veliko pomenil; če bi bilo po mojem, bi snemali vse.

(Poleg Rachlinove mi je všeč še Perlmanova Introdukcija, ostali si niso vzeli dovolj časa.)





p.s.
očajavam jer ne mogu biti svjesna onog djelića sekunde kad zaspim. voljela bih to promatrati.
često bih se već u polusnu sasvim pribrala, bojeći se gubitka kontrole kad sklopim oči.
SLEEP: ERASED




citat meseca: poletje ni za spanje



0 comments: